• Iskanje
    Kolumna.si

Kaj lahko narediš v 30 sekundah? Poskušaš preživeti.

Utopitev je eden izmed petih najpogostejših vzrokov za smrt otrok, starih od 1 do 4.
Najpogosteje se zgodi v prisotnosti odraslih, v znanem okolju – v kakršnikoli vodi pri hiši ali v bližini doma oziroma nastanitve, za tragedijo pa je potrebna manj kot 1 minuta (med 20 in 30 sekund) nepazljivosti odrasle osebe.

Na morju sem na enem predelu plaže prebrala obvestilo, da otrok do 7. leta starosti ne smemo pustiti v vodi brez nadzora odrasle osebe. Utopitev ni kričeča in vidna, temveč povsem neslišna. Od trenutka, ko sem to prebrala še v tem članku, ne morem nehati razmišljati o tem.
Kako grozno se zasidarjo zgornje besede v dušo, v telo in v srce, najbrž ne veš dokler nimaš otrok. Nič ne rečem, nikogaršnja smrt ni lahka in vsaka povzroči bolečino. A prepričana sem, da ni hujše smrti od te, ki je niti zapisati ne upam. Ko sem to poletje v razmaku samo enega meseca prebrala dva iskrena zapisana mamic, ki sta zaradi utopitve izgubili otroka, oba mlajša od treh let, me je stisnilo tako močno, da dolgo nisem prišla k sebi.

Lahko bi se zgodilo Aljažu. Ali Zali. Čeprav je Zala večja in je dve leti hodila na plavanje, ne morem dati roko v ogenj, da bi bila kos malce močnejšim valovom ali nenadni spremembi na vodi. Ne morem in nočem. Ne za voljo dokazovanja, da moj otrok zmore vse. In po svoje občudujem starše ali skrbnike, ki tako zaupajo v vesolje (ker v svojega maljšega otroka pri borbi z valovi ali neobvladljivo globino pač ne moreš), da puščajo mlajše otroke same pri vodi, nekateri celo v vodi. Brez nadzora. Brez prisotnosti.
Jaz tega ne zmorem.
Namreč, ne glede na to, kako “dober” občutek imamo pri lastnem otroku in kako zelo mu “zaupamo”, je njegova varnost v prvih letih življenja odvisna od naše pozornosti.
Zaradi takšnih in podobnih zgodb, ki nosijo v sebi toliko nepredstavljive žalosti za starše, sem še toliko težje nekomplicirana mama. Vem, kako zelo nepredvidljiv je naš 3-letnik in sem zaradi tega še toliko bolj pozorna, a imam raje to, kot pa da bi igrala “kul” mamo, ki zaupa, da se nič ne bo zgodilo, ker on ni tak.

Res je, ne moremo nadzorovati in preprečiti vsega. Otrok mora raziskovati, mora se učiti na lastnih padcih in izkušnjah. Mora biti do vratu umazan in imeti potolčena kolena. A, ko gre za takšne stvari, poteka ne smemo prepuščati naključju.

Komentarji
Instagram has returned invalid data.